Staroslovanska grobišča v severni Sloveniji
OCR iz Dr. Josip Korošec: Staroslovanska grobišča v severni Sloveniji, Celje 1947 (slovensko), str. 107-109:
14. Antropološki podatki
V naših brobiščih je bilo sicer najdenega mnogo antropološkega materiala, ki je pa res malo uporabljiv. Vsa potrebna merjenja je izvršil in napravil končne zaključke že leta 1912. antropolog Toldt, ki se pa ni pečal samo z dotlej odkritimi grobišči severne Slovenije, temveč je preiskal vsa do takrat znana najdišča v nekdanji Avstriji, se pravi v vzhodno-alpskem območju, v tako imenovanem karantanskem krogu. Izmed naših grobišč je preiskal ptujski Grad, Hajdino, Središče, Slovenj Gradec, Bled m Bohinjsko Srednjo vas, dalje Krungl, Hohenberg, Kottlach, Zellerdorf, Thunau v Avstriji in nekaj lobanj iz Hornih Dunajovic na Moravskem.
V zvezi z drugimi opazovanji ter merjenji lobanj v drugih, s Slovani naseljenih pokrajinah, ki so jih izvršili znanstveniki, prihaja Toldt do zaključka, da so staroslovanske lobanje z naših grobišč in od drugod izraaito doliho- in mezokefalne. Neznaten odstotek jih je, rekel bi, brahikefalnega tipa, a tudi te se zelo približujejo mezokefalnemu; izrazite brahikefalije ni.
Nimam namena, podrobno navajati vse Toldtove zaključke glede tipov lobanj. Najvažnejše je vprašanje, v koliko se lahko po teh antropoloških podatkih sklepa o rasni pripadnosti prebivalstva, ki je uporabljalo naše nekropole. Priznati moram, da na to vprašanje ni jasnega odgovora. Dosegamal še ni osnove, po kateri bi lahko ločili Slovane od Germanov. Do tega zaključka ni prišel samo Toldt, ki pravi, da se lobanje iz zahodno-nemških grobišč v vrstah popolnoma skladajo z lobanjami iz staroslovanskih grobov, temveč tudi drugi. Enakega mnenja je Virchow, češ da se samo po zunanjih oblikah ne more niti ena lobanja pripisati tej ali pa drugi, to je slovanski ali germanski rasi. Naj navedem samo še primer iz novejšega časa. Pri izkopavanju v Judovski vasi pri Beljaku je preiskal dve lobanji Viktor Lebzelter, ki je ugotovil tole: ena lobanja je lobanja 13 letne deklice alpinske rase, ostali antropološki material pa od 50 letne žene, ki je lahko bila nemška kolonistka nordijske rase ali pa subnordijska alpska Slovanka, kar se ne da ugotoviti.
Rezultat vseh Toldtovih preiskovanj in dognanj drugih znanstvenikov je jasen. Antropološko gradivo nam vsaj doslej še ne daje nobenih opor, po katerih bi lahko prišteli ne samo naša grobišča, temveč tudi ostala ravna grobišča z grobovi v vrstah iz zgodnjega srednjega veka, ki leže vse od Panonije tja do Rena, Slovanom ali pa Germanom. Drugače je v kesztelski kulturi, kjer razlikujemo slovansko od mongolske rase, ki na naših grobiščih ne šteje.
Vendar smatra Toldt vsa gomja grobišča za slovanska, a ne zaradi antropoloških podatkov, temveč zaradi arheološkega gradiva. Takole pravi: »Kot staroslovanske grobove lahko označimo te, ki jih po načinu poko-pavanja in pridevkov datirajo v VII. m VIII. tja do XI., celo do XII. sto-letja in so zanje značilni posebno tako imenovani obsenčni obročki..., ki imajo na eni strani S-petljo.« Sklicuje se na Sophusa Miillerja, Lissauerja, Virchowa in Niederleja, er dotlej ni bilo še z nobene strani ugovorov, ki so se javili šele v novejšem času (III. Reich, napomena Slovenin). Enako zaključuje na drugem mestu, kjer pravi, da naj vzbuja pri pregledu rezultatov preiskav lobanj naše posebno zanimanje njih izrazita soglasnost v celotni zunanjosti. Te lobanje s svojimi pridevki in isti način pokopavanja pričajo, da je vse grobove iz teh preiskanih pokrajin pripisati enemu narodu, in sicer po sodbi predzgodovinarjev starim Slovanom.
Last edited by Marcus Marulus; Friday, February 1st, 2008 at 17:17.
|
Tuesday, January 18th, 2005
Similar Threads
Linear Mode
