Slovenski domoljubni pregovori

Običaji starine, so ščit domovine.

Ljubo doma, kdor ga ima;
kdor ga nima, pa za njim kima.

Boljša domača gruda,
kot na tujem zlata ruda.

Na starem ognjišču rado gori.

Povsod je lepo, a doma je najlepše.

Veliko mesto – velika samota.

Vsakomur se svoje najlepše zdi.

Svoja hišica – svoja voljica.

Bolje prvi na vasi kakor zadnji v mestu.

Domače perilo naj se doma pere.

Kdor se doma poniža, ga na tujem pohodijo.

Kdor se s tujim jezikom pači, z domačim berači.

Ne vemo, kaj imamo, dokler ne izgubimo.

Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega.

Težko svojemu brez svojega.

Ne zanesi se na tujo kašo pri svoji doma.

Kadar izgubiš kar imaš, tega vrednost spoznaš.

Starih šeg ne vseh zatreti, novih pa ne vseh sprejeti.

Tuja šega domačo zbega.

Iz medene doline bežiš, pa si v štrukljev hrib želiš.

Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.

Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.