Blatenje generala Maistra

Danes sem slučajno še enkrat naletel na ta bedast članek, sicer malo več kot leto stara zadeva, ampak vseeno, takšno blatenje preprosto ne more iti v pozabo in nasploh je v redu, da se razčisti nemški mit o "mariborski krvavi nedelji" enkrat za vselej.

"Novembra smo zaznamovali dan Rudolfa Maistra, ki v kratkotrajnosti resnično slovenske zgodovine zapolnjuje mesto vojaškega heroja."

Seveda brez "slovenski narod se je rodil leta 1848, pred tem smo imeli sicer še razne 'domoljube' kot so bili Vodnik, Zois in Trubar" preprosto ne gre.

"Minister pa je pozabil navesti, da bi Maister po današnjih standardih veljal za vojnega zločinca, in sicer zaradi objektivne odgovornosti - podobne, kot je v Haag odnesla kake druge generale."

Ne vem kaj je lahko bolj bedasto kot soditi zgodovinske dogodke in osebnosti s stališča "modernega človeka 21. stoletja". Koga briga, da bi brez Maistra najverjetneje ostali brez Maribora in velikega dela Štajerske, celotne Koroške in tudi Prekmurja, važno je da bi po nekih današnjih standardih veljal za vojnega zločilna (tudi to ne velja, edino seveda če se malce spreobrne zgodovinska dejstva).

"Po njegovem prevzemu Maribora novembra 1918 so konec januarja 1919 obhod po južnoštajerski prestolnici napovedali člani ameriške Wilsonove komisije, ki jih je zanimala etnična sestava prebivalstva Maribora. Nemci iz mesta in okolice so se v nedeljo, 27. januarja 1919, opoldan protestno zbrali na mariborskem Glavnem trgu, nemški viri trdijo, da jih je bilo več kot deset tisoč, slovenski opazovalec pa pravi, da so bile ulice prepolne. Takrat se je pojavila patrulja Maistrovih vojakov z orožjem.

Slovenski vir navaja, da je na Maistrove borce s pištolo streljal nekdo iz nemške množice. Vsekakor so vojaki v domnevni samoobrambi streljali kar v množico, nazadnje pa je bilo 13 Nemcev mrtvih in več deset civilistov ranjenih. Množica se je razbežala z Glavnega trga v nekaj minutah. Dunajski časopisi so dogodek opisali pod naslovi kot Krvava kopel v Mariboru, Nemci oziroma Avstrijci pa se danes tega dogodka spominjajo kot Marburger Blutsonntag - v prevodu mariborska krvava nedelja."

Kot prvo, to ni bila nedelja ampak ponedeljek 27. januarja. Celoten "mit" o "slovenski krvavi nedelji" je zasnovan na nemških razlagah, ki za kriva razglašajo generala Maistra, ki je bil takratni poveljnik Štajerskega obmejnega poveljstva Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda dejstvo je, da med demonstracija Maistra sploh ni bilo na trgu ampak je bil z ameriškim podpolkovnikom Shermanom Milesom in ameriško delegacijo na kosilu v Narodnem domu.

Po nemških ocenah se je na Glavnem trgu zbralo okoli 10000 Nemcev, ki so demonstrirali za nemško Avstrijo in ob petju nemških nacionalnih pesmi pritisnili proti rotovžu, ki ga je branilo samo 20 militariziranih policijskih stražnikov. Pritisk je postajal vse hujši, Nemci so hoteli zavzeti rotovž, ki je bil sedež slovenske mestne uprave. Pred rotovžem so slovenskega policijskega komisarja dr. Ivana Senkoviča razorožili in pretepli do nezavesti, potem pa so se spravili na tistih nekaj slovenskih stražnikov, ki so sprva streljali v zrak, kasneje pa v strahu za lastno življenje zares začeli streljati v množico brez ukaza in ubili 10 ljudi, ranili pa so jih 60. Glavni trg se je nato popolnoma izpraznil.

"To nedeljo bi sodobna slovenska zgodovina zagotovo raje pozabila."

Slovenska (uradna) zgodovina je pozabila že kar precej slovenskih zgodovinskih dogodkov, z večino karantanske zgodovine vred, ne bi se čudil, če bi v prihodnosti pozabili še na dosežke Rudolfa Maistra in njegovih borcev, oz. jih imeli za 'vojne zločince'...